Irski jezik
Irski jezik prištevamo h keltskim jezikom, ki so del večje indogermanske jezikovne družine. Govorijo ga predvsem na Irskem, deloma tudi na Severnem Irskem, v manjšem številu pa irsko govorijo tudi potomci irskih priseljencev v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Kot drugi jezik irsko govori 1,7 milijona ljudi, vendar jih manj kot 70.000 irščino dejansko uporablja v vsakdanjem življenju. Irski jezik ima status uradnega jezika na Irskem, na Severnem Irskem, od leta 2007 pa je irščina priznana tudi kot eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Svoboda pri prevajanju
Čeprav se zdi, da prevajalci pri prevajanju nimajo ravno prostora za improvizacijo, pogosto nimajo druge možnosti, kot da neko besedo ali poved prevedejo prosto. Zaradi kulturnih razlik v jezikovnih prostorih pride namreč pogosto do situacij, ko v ciljnem jeziku ne obstaja prevodna ustreznica. V takih primerih mora prevajalec poiskati drugačno rešitev.
Tako lahko prevajalec nek izraz prevede opisno z več besedami in ga tako bralcem bolje razloži. Včasih lahko določene besede celo izpusti, saj za razumevanje besedila niso pomembne ali pa so popolnoma odveč. Takšno prevajanje je do neke mere tvegano, vendar je v nekaterih primerih popolnoma razumljivo in dovoljeno.
Jezikoslovci in podjetje
Študentje, ki trenutno študirajo jezikoslovje imajo po študiju možnost za zaposlitev v številnih panogah. V medijih se lahko npr. zaposlijo lektorji oziroma lektorice, kjer med drugim lektorirajo časopise, revije in druge publikacije. Prav tako veliko publikacij izdajo tudi večja podjetja, ki tako potrebujejo ne le lektorje, temveč pogosto tudi prevajalce, zlasti če gre za izvozno usmerjena podjetja. Prevajalci oziroma prevajalke pa lahko ponujajo prevajanje besedil tudi v okviru svojega podjetja. Pri tem se pogosto osredotočijo na prevajanje iz oziroma v jezike, ki jih dobro poznajo. Druga možnost za delo na področju prevajalskih storitev je delo v okviru prevajalske agencije.
Razvoj jezikov v EU
Evropska Unija je s svojo širitvijo pomembno pripomogla k razvoju jezikov na področju Evropske Unije. Že pristopanje v Evropsko Unijo prinaša za prevajalce države kandidatke veliko dela in prihodkov. Tudi po pristopu pa je zaradi pravila, da se veliko dokumentacije EU prevede v vse uradne jezike EU, veliko dela za prevajalce oziroma prevajalke. Zaradi vse večjega gospodarskega in drugega povezovanja med članicami EU pa tudi to prispeva k večjemu pomena jezikov oziroma jezikoslovja v EU.
Musil in moderna
Tokrat nekaj o avstrijskem pisatelju Robertu Musilu. Musilova dela spadajo nedvomno v območje moderne. To se kaže v njegovi uporabi notranjega monologa, personalnega pripovedovalca in drugih modernističnih postopkov. Je pa Musil zagotovo eden izmed tistih avtorjev, čigar dela so vedno aktualna in se jih da brati na več načinov, zato tudi ni naključje, da nekateri pri njem prepoznavajo celo nekatere postmodernistične značilnosti, čeprav je Musil umrl že pred nastankom postmodernizma.
Keltski jeziki
Keltski jezik ni samostojen, temveč je veja znotraj indoevropskih jezikov, ki jo sestavljajo irski jezik, škotski jezik, bretonski jezik, kornijski jezik, kumbrijski jezik, gelski, valižanski jezik in več že izumrlih jezikov. O njihovem skupnem prajeziku postavljajo jezikoslovci različne hipoteze, vendar trdnih dokazov ni, ker Kelti sprva niso imeli pisne tradicije. Keltske jezike govorijo danes samo še v Veliki Britaniji, na Irskem in na francoskem polotoku Bretanja. Prevajanje keltskih jezikov oziroma prevajanje besedil iz oziroma v te jezike je v Sloveniji relativno redko.
Nizozemski jezik
Nizozemski jezik ni samo uradni jezik na Nizozemskem, temveč tudi v Belgiji, Surinamu, na Arubi in Nizozemskih Antilih. Različice jezika v teh državah pa niso povsem identične. V delu nizozemske, v regiji Holandija, govorijo holandski dialekt. Nekateri govorijo celo o holandskem jeziku, ki pa se ga pogosto enači z nizozemščino. Holandsko narečje je najbližje standardni nizozemščini, medtem ko se na primer belgijska različica nizozemščine bolj odmika od knjižnega jezika. Tu je govora o flamski narečni skupini, ki podobno kot holandščina ni samostojen jezik oz. dialekt, temveč prej geografska oznaka za skupino narečij, ki jih govorijo na severu Belgije.